Spoštovani!
Že ves čas članstva Republike Slovenije v Evropski uniji smo priče očitnemu zlorabljanju pravosodje za politično obračunavanje. Nekdanji proces “Patria”, ki ga je v celoti razveljavilo šele Ustavno sodišče Republike Slovenije; ter sedaj še proces “Trenta”, sta samo najbolj razvpita primera teh zlorab in vrh ledene gore. S kazenskim pregonom neodvisnega sodnika, ki se ni hotel podrediti politično motiviranemu pritisku nekaterih sodelavcev in je na njegovo nesprejemljivost tudi javno opozoril, pa se je očitna skrajna spolitiziranost velikega dela slovenskega pravosodja pokazala še v povsem novi dimenziji.
Sodnik Zvjezdan Radonjić je leta 2019 sodil v zahtevni zadevi umora, v kateri je bil viden interes dela politične in medijske javnosti za obsodbo evidentno nedolžnega človeka na dolgoletno zaporno kazen. Ob razglasitvi oprostilne sodbe je javnost seznanil z ozadjem sojenja ter z nezakonitimi in nedopustnimi pritiski nanj. Ker je javnost s tem opozoril na obstoj nesprejemljivih pritiskov znotraj pravosodja na neodvisnega sodnika, je doživel službeni in medijski linč. Zaradi tega je bil prisiljen zapustiti sodniške vrste. Poleg tega mu je navedeni linč pustil tudi hude zdravstvene posledice. V povezavi s sojenjem in razgalitvijo pritiskov na neodvisnega sodnika je državno tožilstvo vložilo več kazenskih ovadb zoper sodnika. Dne 10. 10. 2024 je bil nekdanji sodnik obsojen na prvi stopnji, ker naj bi žalil sodnico in državno tožilko iz navedenega procesa. Na dan, ko je bil obsojen, je sodišče sklicalo narok, čeprav je imel zdravniško odločbo in še mnenje sodnega izvedenca, da Zvijezdan Radonjić ni in ne bo sposoben za sojenje še vsaj mesec in pol dni. Za povrhu so ga na sodišče privedli vklenjenega in to na del procesa, kjer njegova prisotnost po zakonu sploh ni bila nujna! S tem je sodišče očitno grobo kršilo ustavni načeli pravice do poštenega sojenja in pravice do učinkovite obrambe. Samo vklenitev in prisilno privedbo človeka, ki je bil hudo bolan in se ni v ničemer upiral, je vrhovni sodnik Jan Zobec ocenil kot “brutalno kršitev pravice do osebne svobode”, ki je tudi ustavna pravica. Vse navedene pravice ščitijo tudi temeljni pravni akti Evropske unije. Kako pa naj bi neko sojenje lahko veljalo za pošteno, če iz odločbe zdravnika in mnenja sodnega izvedenca nedvoumno sledi, da obtoženi ni sposoben sojenja in se torej niti ni sposoben učinkovito braniti?
Očitni namen opisanih zlorab pravosodja je narediti primer drugim sodnikom in s tem doseči popolno podreditev pravosodja tistemu delu politike, ki slovensko pravosodje že sicer večinsko obvladuje ves čas obstoja samostojne Slovenije, korenine pa ima še od prej. Zato sprašujem Evropsko komisijo, kako bo ukrepala, da onemogoči tovrstne zlorabe pravosodja in da bo vsem državljanom Republike Slovenije dejansko zagotovila pošteno ter nepristransko sojenje v razumnem roku, kar je evropska norma in vrednota, zapisana v temeljnih aktih Evropske unije?
S spoštovanjem, Branko Grims, MEP, član LIBE