Uncategorized

Mag. Branko Grims Poslanec, član LIBE Evropski parlament                                                                                                                 Ljubljana, 3. 1. 2025 Ursula von der Leyen Predsednica  Evropska komisija Spoštovana predsednica! Svoboda govora je temeljna človekova pravica. Je enotna in nedeljiva, saj v primeru kakršnega koli omejevanja oziroma cenzure preneha obstajati. Kadar je svoboda govora kršena, postane demokracija samo še farsa. Svobodo govora oziroma svobodo izražanja in obveščanja, kot jo tudi imenujemo, ščitijo temeljni pravni akti s področja varovanja človekovih pravic, med njimi sta posebej pomembni Splošna deklaracija človekovih pravic (OZN) in Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. Splošna deklaracija človekovih pravic v 19. členu določa: “Vsakdo ima pravico do svobode mnenja in izražanja; ta pravica vključuje svobodo imeti mnenje brez vmešavanja ter svobodo iskati, sprejemati in širiti informacije in ideje na kakršenkoli način in ne glede na meje.” Listina Evropske unije o temeljnih pravicah v svojem 11. členu določa: “1. Vsakdo ima pravico do svobodnega izražanja. Ta pravica vključuje svobodo mnenja ter sprejemanja in širjenja vesti ali idej brez vmešavanja javnih organov in ne glede na državne meje. 2.  Spoštuje se svoboda in pluralnost medijev.” Vlada Republike Slovenije je na dopisni seji dne 31. 12. 2024 sprejela predlog medijskega zakona, ki je v očitnem nasprotju z navedenima členoma Splošne deklaracije človekovih pravic in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, pa tudi z drugimi temeljnimi akti s področja varovanja človekovih pravic, ki sestavljajo pravni red Evropske unije. Predlog zakona naj bi odpravljal problem nedopustne medijske koncentracije, ki je v Sloveniji zelo prisoten, vendar se je ta problem v zadnjih dveh letih dodatno zaostril zato, ker se dosedanjega zakona na tem področju v času sedanje vlade pod vodstvom Roberta Goloba v praksi ni izvajalo, vsaj ne v celoti; in tudi predlagani zakon v tem delu ostaja nedorečen, saj dopušča veliko možnosti za prosto presojo in torej za oblastne posege. Oblastne posege očitno omogoča tudi predlagan sistem financiranja medijev s strani države, saj so v zakonu predpisana merila nedorečena in omogočajo povsem politično arbitrarno odločanje vlade (deloma prikrito za od vlade, ministrstev ali vladne koalicije postavljenih ”neodvisnih” teles), komu na medijskem trgu dodeli javna sredstva in torej denar davkoplačevalcev; ter komu ne. Možnost takšnega politično arbitrarnega poseganja na trg je po pravnem redu Evropske unije sporna in nedopustna, saj pomeni očitno možnost nagrajevanje vladi naklonjenih medijev in s tem dejanskega potiskanja do vlade kritičnih neodvisnih medijev v slabši položaj; torej za kaznovanje in načrtno uničevanje do vlade kritičnih medijev. Kar je povsem nedopustno. Skrajno sporen del predlaganega zakona o medijih je očitno uvajanje cenzure na internetu z oblastnimi posegi, kar je v popolnem nasprotju z zgoraj navedenima členoma temeljnih aktov s področja varovanja človekovih pravic. Tako naj bi se vsakdo, ki redno objavlja javno sporočila na internetnih platformah, moral dejansko registrirati kot medij. Določila o tem so skrajno nedorečena, pravno raztegljiva in očitno zapisana tako, da bo čim več prepuščeno podzakonskim aktom in s tem za arbitrarnost in dodatno oblastno poseganje ter torej omejevanje temeljne človekove pravice svobode govora; torej cenzuro. S tem predlogom zakona se namreč daje možnost, da kar medijski inšpektor ukrepa proti medijem in proti posameznikom ter zahteva odstranitev njihovih objav in jih kaznuje. Do sedaj v Sloveniji veljavna zakonodaja je namreč že ustrezno urejala možnost pregona netenja nestrpnosti ali pozivanja k nasilju, vendar na osnovi odločitve pristojnega sodišča. Sedaj pa se po predlaganem zakonu ta možnost daje kar inšpektorju, ki bo lahko zahteval odstranitev izraženih mnenj ali objavljenih vesti. Ker je inšpektorat vezan na pristojno ministrstvo in torej predstavlja izvršilno vejo oblasti, je očitno da gre za vmešavanje javnih organov v pravico do neoviranega širjenja mnenj in vesti. To pa je v očitnem nasprotju z zgoraj navedenima členoma aktov, ki prav to izrecno prepovedujeta!  Zato sprašujem Evropsko komisijo, kako bo ukrepala, da prepreči sprejem s strani aktualne Vlade Republike Slovenije predlaganega zakona, ki je v očitnem nasprotju s temeljnimi akti s področja varovanja človekovih pravic OZN in Evropske unije ter zaščitila izjemno pomembno temeljno človekovo pravico svobode govora – torej svobode mnenja in izražanja, kot je določena v temeljnih aktih Evropske unije? Lep pozdrav,                                                                                                    Mag. Branko Grims

Matteu Salviniju sodijo, ker je dosledno spoštoval zakone in zaščitil meje; ter varnost svojega naroda postavil na prvo mesto.To je očitna levičarska zloraba pravosodja za politične namene, enaka kot v Sloveniji. Zato podpiram Mattea Salvinija!Naj se ta sodna farsa konča!

Za medij iz Španije je evropski poslanec podal intervju, katerega si lahko ogledate TUKAJ Odlični prispevek, pa je evropski poslanec mag. Grims dal tudi za Eu. Conservative, katerega si prav tako lahko ogledate TUKAJ

Celotno oddajo si lahko ogledate TUKAJ!

Mag. Branko Grims je v slovenski politiki znano ime. Bil je član osamosvojitvene Skupščine Republike Slovenije, kasneje državnega sveta RS. Do letošnjih volitev v Evropski parlament je bil dvajset let poslanec Državnega zbora RS. Proslavil se je tudi s knjigo »Zmaga dobrega«, v kateri je povsem razgalil zlaganost kulturnega marksizma in jasno povedal, kaj bomo morali storiti, da se ta uničujoča socialistična nočna mora človeštva konča. Dvajset let ste bili poslanec državnega zbora, v preteklosti tudi poslanec skupščine in državni svetnik, sedaj pa se prvič z vami pogovarjamo kot z evropskim poslancem. Kakšni so občutki po nekaj mesecih v Bruslju? Vedno sem odločno deloval za dobro Slovenije in moj moto je vedno bil Najprej Slovenija! Stališč ne spreminjam in dano besedo volivcem vedno držim, zato sem na svojo prehojeno pot ponosen. Sedaj kot evropski poslanec dosledno zagovarjam tiste vrednote, ki sem jih predstavil svojim volivcem. Stojim za tem, kar sem obljubil, in svojih volivcev ne bom nikoli izdal. Politika mora biti vedno politika vrednot, in ko gre za temeljne vrednote, kot so svoboda, vključno s svobodo govora, varnost, zaščita otrok, ne privolim v noben kompromis. Moja izvolitev v Evropski parlament je dokaz, da volivci to cenijo. Konkurenca pa se trudi, da bi me cenzurirala in o mojem uspešnem delu v Evropskem parlamentu se v glavnem molči. Poslal sem pismo Evropski komisiji zaradi očitnih zlorab pravosodja v zvezi s primerom »Trenta« Janeza Janše; posebno pismo zaradi očitnih grobih kršitev človekovih pravic nekdanjega sodnika Zvjezdana Radonjića, pismo Europolu zaradi nezakonitih migracij, imel dva izjemno odmevna nagovora na plenarni seji proti nezakonitim migracijam in za zaščito otrok ter dal intervjuje za legendarni Višegrad24 in European Conservative (ki so ga povzeli in prevedli med drugim švicarski in francoski mediji), za Brussels signals in še za mnoge druge. Toda cenzura je tudi tam, kjer ljudje najmanj pričakujejo, in vprašanje je, koliko so se ljudje v Sloveniji sploh lahko o tem informirali. Seveda vse objavim na Facebooku, na omrežju X, Instagramu, Tik Toku … Pozivam vse, ki mi tam še ne sledijo, da to nemudoma začno. Pogledajo naj tudi stvari za nazaj. Naj ne sledijo samo medijem, ki manipulirajo in cenzurirajo. Zavedam se, da moja stališča nekaterim niso všeč, pa še zavist opravi svoje. Toda edino pošteno − in edino skladno z novinarsko etiko − je, da se ljudje seznanijo s tem, kaj kdo dela in kaj je kdo dosegel. Vse drugo je sramotna cenzura. Zagovarjate Evropsko unijo kot zvezo suverenih držav in narodov, ne kot nekakšno naddržavo. Ko sem poslušal letos Boruta Pahorja na dogodku Alma Mater Europaea, sem lahko slišal povsem drugo zgodbo, in sicer o večji potrebi po bolj kohezivni EU. Velik del evropske politike in evropskih institucij si želi narediti iz EU nekakšno federacijo. Vendar je bila EU ustanovljena kot prostovoljna zveza suverenih držav. Samo takšna lahko dolgoročno preživi. Zato zavračam vsak poskus centralizacije in prisvajanje pristojnosti, ki jih nima. To smo videli glede posega prejšnje Evropske komisije v naše ustavno sodišče, ki je celo sprejelo podpredsednico Evropske komisije. To je popolnoma v nasprotju tudi s pravnim redom EU. Ona ne bi smela tja, oni pa je tudi ne bi smeli sprejeti. Ustavno sodišče bi moralo ščititi našo državo, če bi si EU skušala jemati pristojnosti, ki jih po temeljnih pravnih aktih nima. Obstaja samo ena prava Evropa, to pa je Evropa, ki jo sestavljajo suvereni narodi in samostojne suverene države. Kolikor se spomnim, ste bili vedno predvsem odločen zagovornik svobode govora. Ob tem se spomnim na znani citat levičarske filozofinje Rose Luxemburg. Svoboda le za privržence vlade, le za člane ene stranke − to ni svoboda. Svoboda je vedno le svoboda tistega, ki misli drugače. So se levičarji tega sploh kdaj držali? Levičarji se tega nikoli niso držali. Glavni problem pa je, da se skuša skozi stranska vrata – pod pretvezo preprečevanja dezinformacij – legalizirati cenzura. To kategorično zavračam. Svoboda javne besede, svoboda izražanja, svoboda govora je temeljna človekova pravica. Zapisana je v vseh temeljnih aktih OZN in tudi EU. Svoboda govora je tudi ena in nedeljiva. Zato delne omejitve svobode govora ne pridejo v poštev. Ali svoboda je ali pa je ni. Zato je treba zavrniti vsak poskus njenega omejevanja ne glede na floskule, da je treba ljudi »braniti pred dezinformacijami« in podobno. To so bili vedno izgovori vseh totalitarnih režimov pri uvedbi cenzure. Ljudem je treba omogočiti, da si sami ustvarijo svoje mnenje tako, da se seznanjajo z različnimi pogledi. Samo to je dejanska svoboda govora in na ta način se uresničuje temeljna človekova pravica. Je torej mogoče čutiti, da se evropska politika obrača v napačno smer, v smer cenzure in zatiranja? Slovenija je že takšen primer, vladajoča stranka pa se ironično imenuje Gibanje Svoboda … Kjerkoli levičarji pridejo na oblast, skušajo uvesti takšno ali drugačno obliko cenzure. O tem pišem tudi v svoji knjigi »Zmaga dobrega«, kjer omenjam več vrst cenzure. Pri svobodi javne besede je situacija naslednja: tudi nacionalna RTV je popolnoma podrejena levičarski cenzuri. V EU pa imamo problem, ker je velika večina medijev samo še v službi propagande. Zelo malo se ukvarjajo z novinarstvom, precej več pa s propagando. Zelo bi si morali prizadevati, da bi se spet vrnilo pravo novinarstvo. John Pulitzer, po katerem se imenuje osrednja ameriška novinarska nagrada, je nekoč izjavil, navajam po spominu, da je družba odraz novinarjev: če so sami cinični propagandisti, bo tudi družba postala takšna. To se pač ne sme zgoditi. Zato poudarjam: temeljna naloga je ohranjanje svobode javne besede. Brez tega je demokracija samo še farsa. Pa vendar, verjetno bi lahko nova zmaga Donalda Trumpa v ZDA ustavila te negativne trende. Izvolitev Donalda Trumpa je, vsaj glede na njegove prve napovedane poteze, eden najbolj pozitivnih premikov v zahodni civilizaciji v tretjem tisočletju in bo zagotovo pozitivno vplivala tudi na celotno zahodno civilizacijo. V prvi vrsti gre seveda za ZDA, a zaradi moči in vpliva, ki jo imajo ZDA, se bo to odražalo tudi v Evropi. Gre za pomen Trumpovega programa: na prvem mestu je zaščita otrok, potem obramba meja, remigracija (uporablja prav to besedo, ki je

Letošnja nagrada za svobodo misli Saharova je pomemben izraz podpore Evropske unije demokratični opoziciji v Venezueli, katere boj za demokracijo in temeljne človekove pravice je univerzalen. EU bo v tem boju vztrajala skupaj z venezuelskimi demokratičnimi silami, saj nobena oblast ni večna. To so glavna sporočila z današnjega pogovora v ciklu Studio Evropa ob podelitvi nagrade Saharova za svobodo misli za leto 2024 z naslovom »Venezuelski boj za demokracijo«, ki jo je v Ljubljani pripravila Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji.  V razpravi so sodelovali evropski poslanci Branko Grims (EPP), Matej Tonin (EPP), Matjaž Nemec (S&D) in Vladimir Prebilič (Zeleni/EFA), novinar časnika Delo Gašper Završnik, Andreja Godnič, sestra uršulinka in misijonarka, ki je živela v Venezueli, in predsednica društva venezuelskih Slovencev Maria Voglar.  Razprava je tekla o tem, kako družbeno-politične razmere v državi vplivajo na vsakdanje življenje prebivalcev Venezuele, kako se kaže humanitarna kriza, kako se obvladuje, kdo in kakšne oblike pomoči se nudijo, pa tudi o tem, kaj je v moči EU in kako lahko ta konkretno vpliva na demokratizacijo Venezuele.  Evropski poslanec Branko Grims (EPP) je dejal, da je z odločitvijo Evropskega parlamenta o letošnjih prejemnikih nagrade Saharova sporočilo jasno: »Socializem je vir revščine, trpljenja, uničevanja in sovraštva in vsi, ki se proti temu borijo, zaslužijo priznanje, zato gre nagrada v prave roke.« Kot je dodal, je Parlament izrazil priznanje ljudem, ki s trpljenjem in izpostavljanjem skušajo vrniti državo nazaj na pravo pot. »Obstaja temeljno nasprotje med totalitarizmom in svobodo, zato moramo vsi, ki imamo radi svobodo, stopiti skupaj in si pomagati. Največ pa lahko za to storimo sami, saj boj za demokracijo, za svobodo govora nikoli ni končan.«  Evropski poslanec Matej Tonin (EPP) je nagrajenca podprl zato, ker se mu zdi pogumno, da se borita za demokracijo in svobodo kljub temu, da se zavedata posledic. »Kljub temu, da veš, da te bo režim preganjal ali zaprl, se boriš za svoje ideale in to je vsekakor vredno priznanja.« Dodal je, da Parlament z nagrado osvešča Evropo in mednarodno skupnost, da v Venezueli deluje opozicija, ki se bori za temeljna demokratična načela in da jo bo EU še naprej podpirala. »Narediti moramo tisto, kar si želijo ljudje v Venezueli. Nobena oblast ni večna, niti Madurova. Ljudje morajo biti pripravljeni na spremembe, dobro je, da vedo, kakšna je alternativa in da je opozicija povezana.«  Po mnenju evropskega poslanca Matjaža Nemca (S&D) jenagrada zaslužena in gre v prave roke. »V Evropskem parlamentu veliko govorimo o Venezueli. Totalitarizem je ne glede na barvo totalitarizem. Strinjamo se, da je podpora EU opoziciji v Venezueli ogromna, ker se zavedamo, da je to tudi naš boj. Nagrade, ko je ta, so predvsem simbolnega pomena za prebivalce Venezuele. Gojiti in krepiti je treba upanje v boljši jutri. EU bi morala zaradi zgodovine evropskih narodov bolj kot kdorkoli drug razumeti, kako pomembna je svoboda za Venezuelce.« Kot je spomnil evropski poslanec Vladimir Prebilič (Zeleni/EFA), je EU projekt, ki temelji na t.i. temeljnih pravicah, kot so vladavina prava, človekove pravice, svoboda govora, izražanja, in o katerih ne sme biti kompromisov. »Režim v Venezueli ni demokratičen, saj omejuje temeljne svoboščine in bi moral doživeti svoj konec, dilema je samo, kako ta konec doseči. Evropa podpira opozicijo v Venezueli, o tem ni nobenega dvoma in nagrada je jasen signal, kdo je na pravi strani zgodovine.  EU je pokazala enotnost, ni pa še izkoristila vseh vzvodov v mednarodni skupnosti, da tudi ta bolj podpre opozicijo in pritisne na režim.«  Novinar časnika Delo Gašper Završnik in poznavalec razmer v Venezueli je v pogovoru poudaril, da je venezuelska opozicija po letu 2017, ko ji je Parlament nagrado Saharova podelil prvič, postala bolje organizirana in poenotena, posledično pa tudi konkurenčna in uspešna na letošnjih volitvah, ko je kljub vsem oviram zmotivirala volivce, da so jo podprli. »Venezuela pod Madurom je postala povsem avtoritarna država in represija se samo še krepi.« Glede prihodnosti države ni preveč optimističen: »Čeprav je opozicija s tem volilnim uspehom prišla zelo daleč, Madurov režim ohranja nadzor na sredstvi represije, uzurpiral je vse veje oblasti. Zato se bojim, da se bo nadaljeval status quo.« Kot je povedala Andreja Godnič, sestra uršulinka in misijonarka, ki je živela v Venezueli, avtoritaren voditelj lahko pride na oblast zelo hitro, a se ga je zelo težko znebiti. Humanitarna pomoč je v zadnjih letih redno prihajala v državo preko slovenske organizacije Karitas, Urada za Slovence po svetu, pa tudi s strani posameznikov iz Slovenije. »Vse, kar se dogaja v Evropi v povezavi z Venezuelo, njenim prebivalcem pomaga. Kjer se ne upošteva temeljnih pravil, tam namreč ni politike, ni diplomacije.« Neposredno je nagovorila oba nagrajenca – Maria Corina Machado je bila učenka pri Uršulinkah – in politične zapornike, naj zdržijo, in jim izrazila podporo. Predsednica društva venezuelskih Slovencev Maria Voglar seje poslancem zahvalila za odločitev, da letošnjo nagrado Saharova podelijo predstavnikoma venezuelske opozicije. Kot je spomnila, je bila Venezuela v 50. letih prejšnjega stoletja sicer država tretjega sveta, a so imeli prebivalci na voljo pitno vodo, elektriko in plin. Danes ljudem teh osnovnih dobrin primanjkuje. Najbolj jo pretrese strah pred represijo, v katerem danes živijo Venezuelci. »Pomanjkanje se da premagati, ker je Venezuela bogata z naravnimi viri, toda s strahom ni mogoče živeti.« Zahvalila se je Sloveniji, ker lahko repatriiranci iz Venezuele tukaj živijo v miru, svobodno in brez strahu. Glede prihodnosti je bila optimistična: »Danes obstaja v Venezueli veliko upanja in zavedanje, da gre za zdaj ali nikoli. Zato so politiki in prebivalci pripravljeni narediti karkoli, da se vrne svoboda.« Prepričana je, da bo Edmundo Gonzalez Urrutia 10. januarja 2025 ustoličen kot novi venezuelski predsednik. O letošnjih nagrajencih Maria Corina Machado je leta 2023 zmagala na primarnih volitvah in kandidirala na predsedniških volitvah leta 2024 kot kandidatka demokratične opozicije, vendar jo je venezuelski režim samovoljno diskvalificiral, tako je kandidat postal Edmundo Gonzalez Urrutia. V času pred volitvami julija 2024 je prišlo do obsežne represije, vključno z diskvalifikacijami, aretacijami in kršitvami človekovih pravic. Sedanji venezuelski predsednik Nicolas Maduro je razglasil zmago na volitvah, vendar so neodvisni opazovalci, vključno z ZN, izpodbijali rezultate. Evropski parlament je septembra 2024 v resoluciji priznal Edmunda Gonzaleza za legitimnega predsednika Venezuele. Med protesti in politično represijo se je bila Maria Corina Machado v

V Restavraciji Čarda je minuli ponedeljek potekala okrogla miza “Evropa v vrtincu demografskih sprememb”, na kateri so sodelovali evropski poslanec Branko Grims, moravskotopliški župan Alojz Glavač in državna svetnica Jasmina Opec Vöröš. Branko Grims, evropski poslanec iz vrst SDS, ki je del Evropske ljudske stranke, čeprav je kritičen do aktualne Evropske komisije in je na glasovanju niti ni podprl, si je za enega prvih terenskih dogodkov izbral Prekmurje. Minuli ponedeljek je namreč v Restavraciji Čarda, na stičišču Nemčavec in Martjanec, organiziral okroglo mizo oziroma tako imenovani evropski večer z naslovom “Evropa v vrtincu demografskih sprememb”. V polni dvorani znane gostilne je skupaj z moravskotopliškim županom Alojzem Glavačem in državno svetnico Jasmino Opec Vöröš spregovoril o zaskrbljujoči demografski sliki Slovenije in celotne Evrope. Dogodka se je udeležilo tudi večje število pomurskih županov, med njimi Darko Horvat, župan Občine Kobilje, Jožef Škalič, župan Občine Kuzma, puconski župan Uroš Kamenšek lendavski župan Janez Magyar, cankovski župan Danilo Kacijan in šalovski župan Iztok Fartek. Kot je skozi celoten pogovor večkrat opozoril evropski poslanec, gre pri demografski problematiki za “civilizacijski propad zahodnega sveta in zmagoslavje kulturnega rasizma”. Povprečna rodnost v Evropski uniji znaša namreč okoli 1,5, v Sloveniji pa je še slabša. Zgolj v murskosoboški porodnišnici je število rojstev v zadnjem desetletju upadlo za več kot 200. Po mnenju Grimsa demografski trendi, ki smo jim priča v zadnjih desetletjih, niso naključje. “Gre za načrtno in sistematično politiko uničevanja lastnega naroda. Najhujši rasizem je ravno sovražiti lasten narod,” je poudaril Grims in dodal, da v novem mandatu Evropska komisija nima več posebnega komisarja za demografijo, kakor ga je imela še v prejšnjem mandatu, je pa dobila komisarja, ki pokriva enakost spolov. Opec Vöröševa je spomnila na ukinitev urada za demografijo, kar je bila ena prvih potez vlade Roberta Goloba ob prihodu na oblast. “To je bila ena najslabših političnih odločitev v zgodovini te države,” je poudarila. Danes, kot je pojasnila, se noben vladni organ medsektorsko ne ukvarja z demografskimi spremembami, ravno tako nimamo strateške migracijske politike, pri čemer je izpostavila pomanjkanje integracijske politike. Po mneju Glavača je kadrovska politika, povezana z demografsko politiko, ključna razvojna problematika in da gre za splošen problem razvitega zahodnega sveta. “Že 60 in 70 let živimo v iluziji, da bodo odgovor na ključna življenjska vprašanja podale institucije,” je dejal župan in opozoril še na centralizacijo, praznjenje podeželja ter pripomnil, da smo pozabili, da moramo poskrbeti za svoje starše in prednike. Dotaknil se je tudi potrebe po ustanovitvi pokrajin in pri tem ocenil, da je država storila veliko napako, da jih ni vzpostavila pred ustanovitvijo občin. “Dokler bomo imeli v Ljubljani županskega kolega Zokija, pokrajin ne bo. Takim to ustreza. In tudi našim funkcionarjem, ki prihajajo iz takih pokrajin, ki jih nimamo, službovat v Ljubljano,” je med drugim poudaril Glavač. Evropski poslanec Grims je pozval k “največjemu pozitivnemu civilizacijskemu premiku v zgodovini Evrope”, s katerim bi se vrnili h krščanskim vrednotam. Med ukrepi je navedel uvedbo univerzalnega otroškega dodatka, spremembo davčnega sistema in spodbude za nadaljnje življenje in kariero, v smeri večjega števila otrok. Ob tem je bil oster do masovnih migracij in zelenega prehoda. Opec Vöröševa je v pogovoru spomnila tudi na pomanjkanje akcijskih načrtov v okviru dolgožive družbe, ki naj bi jih vlada pripravila do konca leta 2023. “Sedaj smo že na koncu leta 2024. Mislim, da je to jasen pokazatelj, kako se država loteva demografskih sprememb. Tako, da se jih sploh ne,” je bila na okrogli mizi jasna državna svetnica. Članek je povzet iz spletnega mesta https://vestnik.svet24.si/

Evropske komisije: ne podpiram, zato bom glasoval PROTI!

V ponedeljek, 2. decembra 2024 ob 17.00 uri, vas vabimo v Prekmurje, Nemčavci 39c, na Evropski večer o izzivih in prihodnosti Evropske unije: “Evropa v vrtincu demografskih sprememb”. Sodelovali bomo: Jasmina Opec Vöröš, Alojz Glavač in Mag. Branko Grims. Lepo vabljeni!