Avgust Močni je nekoč grozeče provociral svojega dvornega norca: »Ali verjameš v nadaljnji vzpon našega veličastnega imperija?«. Ta nazaj: »Seveda verjamem! Saj sem norec!«.
Vojna v Ukrajini traja mesec dni. Dovolj dolgo, da bi moralo biti jasno vsem, da se je svet spremenil. Kmalu se bo spremenil bolj, kot si večina sploh upa predstavljati. V besedah na Putinovem dvoru te dni zagotovo slavijo vzpenjajoči se veličastni Ruski imperij. V iskrenost teh besed pa verjame le še norec. Poraženec vojne v Ukrajini bo Rusija, tudi če se vojna že kmalu konča. Pa se ne bo. Izstrelitev enega samega hipersoničnega kinjala (raketa z več kot 10x hitrostjo zvoka), k čemur se v obupu nemoči doseči vojaško zmago, vse bolj pogosto zatekajo agresorji, stane norih trideset milijonov dolarjev. Uničene ruske vojne tehnike je vsak dan za cele vlake. Da o mrtvih, ki so nenadomestljivi, sploh ne govorimo. Leta bo trajalo, da Rusija samo materialno nadomesti izgubljeno in uničeno v agresiji na Ukrajino. Ukrajino bo pomagal obnavljati ves svet. Rusiji ne bo pomagal nihče. Prav nihče, nasprotno… Še odškodnino vsem prizadetim v osvajalskem pohodu bo Rusija v taki ali drugačni obliki na koncu prisiljena plačati. Dlje ko bo vojna trajala, višjo ceno bo plačala: v ljudeh, opremi, izgubljenih razvojnih priložnostih. Častihlepna sla Putina, da gre v zgodovino kot veliki obnovitelj imperija, bo Rusijo uničila. Kakršen koli(!) bo že konec te zgodbe, bo njen poraženec vse bolj finančno, gospodarsko ter nasploh obubožana Rusija.
Velika igra Kitajske
Putin je porinil Rusijo nazaj v sovjetski čas z dvema strateškima napakama: mislil je, da se Ukrajinci ne bodo borili; in da je Kitajska njegov iskreni veliki zaveznik. Kitajci so mu po vsej verjetnosti vsaj v besedah vnaprej zagotovili, da mu bodo že oni kompenzirali sankcije zahoda proti Rusiji, ko bo šel obnavljat svoj cesarsko–sovjetski imperij. V realnosti pa je Putin nasedel na kitajsko ledeno goro kot Titanik. Opravil je zanje praktični test reakcije mednarodne javnosti za primer Tajvana in preusmeril pozornost mednarodne javnosti od globalno vse bolj ogenj bruhajočega kitajskega zmaja nazaj k Rusiji. Prezrl je dejstvo, da je Kitajska civilizacija s pet tisočletno imperialno tradicijo in deluje dolgoročno ter, da je zanje – in samo in edino zanje! – Putinova vojna v bistvu sanjski dosežek. Kitajci lahko sedaj samo mirno čakajo še tistih nekaj preostalih mesecev (Bog ne daj let!) vojne, da se Rusija in vsi drugi neposredno vpleteni čim bolj izčrpajo, oni pa mirno delajo posel na vse strani (denar za produkte gre itak spet na Kitajsko, kot v času pandemije…), vse dokler ne bo rubelj še bolj skrahiral, rusko gospodarstvo zrušeno skoraj na tleh in cene ruskih podjetij blizu ničle. Takrat bodo Kitajci »za uslugo, saj smo socialistični prijatelji…«, za majhen denar pokupili praktično celo Rusijo. Dve muhi na en mah, saj življenjsko potrebujejo ozemlje, surovine, zanesljiv vir hrane… In potem bo »socialistično prijateljstvo« hitro zažarelo v pravi luči. Vzhodne civilizacije imajo namreč kot svoj skriti temelj vgrajeno filozofijo, da drugi narodi opravičujejo svoj obstoj samo, če služijo njim. Putin je v svoji častihlepnosti sanjal, da obnavlja ruski carsko – sovjetski imperij, dejansko pa je zgolj porinil Rusijo v naročje Kitajcem.
Ko se bodo nekoč tako ponosni in zmagoviti Rusi s svojo veličastno kulturo nekega jutra presenečeni zbudili v povsem podrejeni vlogi hlapcev Kitajske, bo prepozno. In če kdo misli, da se bo potem Kitajska zaustavila na svojem globalnem Dolgem pohodu, se hudo moti! Če se zelo hitro vsi ne streznijo (in Rusi sami na hitro ne odstranijo Putina ter Rusijo čim bolj povežejo z zahodom…kar je žal le malo verjetno) je kitajski visoko tehnološki totalitarizem tipa Orwell 1984 realna prihodnost. Kitajci denar vse bolj vlagajo v oboroževanje v že prav neverjetnih količinah – realno že blizu 10x več letno od Rusije! – in samo vprašanje časa je… ko se bo svet še bolj spremenil.
Evropa se prebuja, toda kulturni marksizem jo potiska nazaj
Edini pozitivni premik, ki ga je prinesla agresija Rusije na Ukrajino, je oživitev Zveze NATO ter zavesti o skupni odgovornosti za obrambo in mir; s tem povezano pa tudi prebujanje Evrope. Ki v začetni fazi resnično daje upanje. Evropska Unija je dosegla v samo tednu dni popolno soglasje o predlogu predsednika Vlade Republike Slovenije Janeza Janše (danem skupaj s predsednikom Vlade Republike Poljske M. Morawieckim) o hitrem vključevanju Ukrajine v Evropsko Unijo, kar je za Slovenijo zgodovinski dosežek, na katerega smo lahko upravičeno ponosni. Evropska Unija je dosegla tudi popolno soglasje o obsežni pomoči Ukrajini, tudi za krepitev njene obrambe, ter pri sankcijah zoper agresorja.
Toda za pravi preporod Evrope in zahodne civilizacije bi moral biti to šele začetek. Evropa bi se ob soočenju z realnostjo brutalnega sveta morala vrniti k temeljnim vrednotam in sprostiti svoj podjetniški potencial, ki je edini trajni temelj blaginje in varnosti v modernem, globaliziranem svetu. To pa pomeni, da bi morala razkleniti spone kulturnega marksizma (»woke« ideologije »eko«fašizma, LGBT+ …etc.), ki se je globoko zažrl v institucije Evropske Unije in vse bolj uničujoče vpliva na njene odločitve. Da bo to izjemno zahtevna naloga zgovorno pričata dve zgodbi, povezani z Evropskim parlamentom v minulih dneh.
Izglasovanje sankcij proti Poljski in Madžarski je največji škandal v zgodovini Evropskega parlamenta!
Agresija Rusije na Ukrajino je povzročila največjo begunsko tragedijo na tleh Evrope po drugi svetovni vojni. Iz Ukrajine je pred vojnim uničenjem pobegnilo v tujino že več kot 3 milijone ljudi, med katerimi je največ otrok in žensk. Vsi v Evropi pomagamo po najboljših močeh, seveda pa največjo težo nosijo države, ki neposredno mejijo na Ukrajino. V teh okoliščinah je nepopisna krivica in največji škandal v zgodovini Evropskega parlamenta v času vojne v Ukrajini izglasovana zahteva Evropskega parlamenta za sankcije Evropske komisije proti državama, ki nosita največje breme: Poljski, ki skrbi na svojem ozemlju za več kot 2 milijona beguncev; ter Madžarski, kjer se nahaja že več kot pol milijona beguncev iz Ukrajine. Sankcije v tem trenutku?!? Ko očitno v politikantskem levičarskem obračunavanju z Višegrajci ni odpovedala samo človeška etika, ampak tudi zdrav razum…! Kam je v Evropskem parlamentu izginila vrednota solidarnosti, o kateri so pri migrantih iz področja radikalnega islama imeli toliko za povedati? Kje je človeško sočutje zdaj, ko gre za prave begunce, za matere z otroki iz Ukrajine? Zloraba institucij za politično obračunavanje in kulturni marksizem, sta prav tisto, kar dela Evropsko Unijo šibko!
Absurd pravnega neznanja in somraka vrednot je, da se je večina v Evropskem parlamentu pri svojem nesprejemljivem glasovanju sklicevala na mednarodno pravo: da Poljska in Madžarska ne spoštujeta dovolj hierarhije prava in ne dovolita posiljevanja otrok z ideologijo kulturnega marksizma LGBT+…! V resnici pa zahteva za sankcije proti Poljski in Madžarski ni samo nečloveška, je tudi očitno protipravna! Le mednarodno pravo je potrebno poznati in upoštevati v celoti – povsem od temeljev, ki ga predstavljajo določila o spoštovanju človekovih pravic. Vse v Evropi namreč brezpogojno zavezujeta tudi Temeljna listina človekovih pravic OZN in Konvencija o pravicah otroka OZN. Pravica staršev do vzgoje otrok skladno s svojimi vrednotami sodi med temeljne človekove pravice. Ki so neodtujljive! Konvencija OZN o pravicah otroka pa izrecno določa, da mora biti korist za otroka pri sprejemanju političnih odločitev vedno na prvem mestu! Na prvem mestu!! Pa če je otrok Poljski ali Madžarski ali Ukrajinski! Glasovanje za sankcije proti Poljski in Madžarski je v očitnem nasprotju s tem načelom in s Temeljno listino človekovih pravic, kar pomeni, da je očitno protipravno. Dosledno spoštovanje prava in etike je torej dokazal le tisti, ki je glasoval izrecno proti zahtevanim sankcijam. Takih je bila le dobra desetina; iz Slovenije samo dr. Milan Zver.
Vsiljevanje transnacionalnih list in preglasovanja v Evropski Uniji pomeni smrtno past za majhne narode
V senci pandemije in vojne v Ukrajini poteka Konferenca o prihodnosti Evrope. Dokler je Evropsko Unijo vodila Slovenija, je bilo vse v redu. Za nami je vodenje prevzela Francija in od tedaj se je vse bolj kot »rešitev« potiskalo v ospredje interese Evropskega parlamenta, kjer večina vsiljuje preglasovanje in volitve na osnovi transnacionalnih list kot pot do »več Evrope«. Transnacionalna lista pomeni uresničitev mokrih sanj levičarskih federalistov, ki očitno hočejo Evropo narodov krepati, ne pa krepiti. To bi pomenilo, da ne bi več volili predstavnikov posameznih držav na listah strank teh držav kot sedaj, ampak bi po vseh državah glasovali za enotno listo Socialistov, Renew… Kar očitno vodi v odrinjanje in s tem v smrtno past za majhne narode.
Kot vodja delegacije Slovenije na Konferenci o prihodnosti Evrope sem ves čas poudarjal pomen vrnitve Evrope k pravim vrednotam, načelu konsenza ter spoštovanju evropskih narodov, njihovih tradicij in kultur kot pravega bogastva Evrope. Edine prave Evrope, ki sploh obstaja: na krščanskih koreninah utemeljene Evrope narodov! Ko so Francozi na koncu hoteli vsiliti posebno izjavo, po kateri naj bi bil dosežen »konsenz« o transnacionalnih listah in preglasovanju, sem jim poslal odločen protest in povsem odklonilno stališče v imenu Slovenije, nekaj ur za nami pa se je potem vsulo še več kot deset drugih, iz Višegrajske četverice in drugih držav Evropske Unije. Potem so Francozi sporno izjavo umaknili.
Evropo narodov gradimo, ko gradimo uspešno in varno Slovenijo
Vse opisano priča le o tem, da se je svet spremenil, vendar se za levičarje ni kljub vojni v Ukrajini v resnici nič bistvenega spremenilo – še vedno sledijo istim ciljem in uporabljajo ista sredstva, kot pred Rusko agresijo, vključno z zlorabo institucij Evropske Unije za politično obračunavanje. Zaradi izjemnega mednarodnega ugleda sedanje Vlade Republike Slovenje in njene koalicije pod vodstvom SDS, jim je je pri naši državi to spodletelo. Toda še vedno vsi – od SD, Goloba, Levice, SAB, LMŠ…do raznih »Svobod« (ki so vse prej kot to…!) napovedujejo, da bodo odstranili ograje na meji in torej preplavili Slovenijo in Evropo z migranti iz področja radikalnega islama; da bodo razvojni denar preusmerili v svoje paravojske raznih na ideologiji kulturnega marksizma LGBT+ utemeljenih NVO (»nevladnih organizacij«), s katerimi že sedaj grobo kršijo volilno zakonodajo, zlorabljajo izraz »ljudstvo« kar kot sinonim za levičarje in tako naprej…od Slovenije do Evrope.
V resnici je le ena sama prava Evropa: Evropa narodov. In to Evropo suverenih narodov potrebujemo močno. Seveda ne »močno« s preglasovanji, ampak močno, ker bodo močne nacionalne države, ki jo sestavljajo – na osnovi skupnih, pravih vrednot, učinkovitega podjetništva, varnosti ter doslednega medsebojnega spoštovanja vseh držav in narodov Evrope, ki s svojimi ljudmi, tradicijami in kulturami pomenijo pravo bogastvo Evrope. Evropo narodov gradimo, ko gradimo uspešno in varno Slovenijo!
PRAVILO OB OBJAVLJANJU:
Članek, ki je osebna last, je dovoljen povzemati le ob CELOTNI OBJAVI članka!